Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 37º 18′ 16,3″
W: 107º 52′ 07,3″
Nadmorska višina 2023 m
Do danes prevozil 4144 km
65 $
Zjutraj sem se vrnil na cesto in malo pred Durangom dohitel Cheja, ki je spet štopal. Dal mi je naslov javne kuhinje za brezposelne in brezdomce.
V informacijskem centru na začetku mesta sem si priskrbel karte Duranga, dali so mi naslove motelov in tudi podatek, kateri zobozdravnik bi mi lahko pomagal, če bi me zob še naprej bolel. Prijaznemu starejšemu gospodu s sivo brado sem se tudi potožil, da potujem že dva meseca po Ameriki pa še nisem srečal pravega Indijanca. Kam pa ste namenjeni? me je vprašal. Čez Cortez v Arizono do Velikega Kanjona, sem mu odvrnil. Oh, potem pa ste brez skrbi, ob tej poti so sami Indijanci.
Ker sem imel še ves dan pred seboj, sem najprej poiskal pokopališče na vzpetini nad mestom. Kdor je prebral moj dnevnik od 30. maja ko sem bil v Vernonu v Teksasu, bo vedel, da sva z nanovo odkritim bratrancem ugotovila, da najin stari oče, ki je umrl leta 1925, leži na tem pokopališču. Oglasil sem se v pisarni in na podlagi priimka in datuma smrti je mlad uslužbenec Mark v knjigi našel koordinate s približno lego groba. Ker je od smrti minilo že več kot 80 let, je malo verjetno da bi grob takoj našla. Odpeljala sva se je proti kvadrantu, kjer so pokopani katoličani. Na predvidenem mestu ni bilo nobenega nagrobnika. Med redkimi kamni je bilo kar nekaj praznik mest.V ožjem območju sva si zabeležila tri slovenska imena: Mehle, Brodnik in Krašovec s podobnimi letnicami. Mark je šel nazaj v pisarno in ugotovil, da ima nagrobnik z napisom Brodnik enake koordinate kot grob, ki sva ga iskala. Zaključila sva, da bi moral biti grob na praznem mestu med Brodnikom in Mehletom. Iz dveh vej sem zvezal križ in ga posadil na predvideno mesto. Po dolgih desetletjih sem bil verjetno prvi, ki je obiskal ta grob. Zamislil sem se nad minljivostjo življenja in v tišini še dolgo stal tam. Živeti tukaj v tistih časih je bilo težko. Izseljenci so delali v bližnjih rudnikih in so umirali mladi, daleč od domovine.
Spustil sem se nazaj v mesto in spotoma pogledal, kje naj bi bila tista kuhinja o kateri mi je Che pripovedoval. Stavbo sem našel na vzpetini nad parkom še kar blizu pokopališča. Seveda je bila že zaprta. Sedaj vsaj vem kam moram jutri priti. Pred kuhinjo sta bila blizu v kombiju še ženska in moški, Sandy in Morgan. Glede pokopališča sta mi rekla, bi lahko dobil še več podatkov o starem očetu v mormonski cerkvi, ker tam hranijo vse zapiske o umrlih iz tistih časov.
V mestu sem si šel kupit novi fotoaparat, ker je stari pričel nagajati. Odkar sem se vozil skozi peščeni vihar, so se v slikah pojavljale mavrične zamegljene barve. Sklenil sem, da bom prenočil v motelu in sem jih kar nekaj obiskal. Mnogo jih je bilo že zasedenih in nazadnje sem se usidral v motelu Alpin s ceno 65 dolarjev za noč. Iskoristil sem brezžično internetno povezavo, ki je običajna v motelih, razposlal nekaj elektronskih sporočil in se pogovarjal po skajpu.
