Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 37º 13′ 41,5″
W: 108º 40′ 01,1″
Nadmorska višina 1807 m
Vzponi 356 m
Do danes prevozil 4259 km
15 $
Proti jutru me je pričelo zebsti in navlekel sem nase kar se je dalo. Jasno, saj sem kmalu ugotovil, da sem prenočil tik pod najvišjo točko nekega prelaza na višini 2500 m. Sledil je prijeten dolg spust proti Mancosu. Vreme čudovito, sončno, brez vetra. V dolini sem srečal otovorjenega kolesarja s klobukom. Prihajal je iz Arizone. Yvan Coulais je Francoz, kolesarsko turo je pričel januarja v Argentini (!), prevozil Srednjo Ameriko in sedaj potuje po Združenih državah proti New Yorku odkoder bo poletel domov v Francijo. Kapo dol! Izmenjala sva si izkušnje. Jaz sem mu povedal kar sem vedel o vzponih čez Skalno gorovje, on pa meni kakšna vročina me čaka v puščavi Mojave v Kaliforniji, da je tudi v Arizoni ob tem času zelo vroče. Bil je podobno opremljen kot jaz, baterije si je polnil s sončnimi celicami. Prenočeval je na podoben način kot jaz, ob cesti, v gozdu, kjerkoli. Povedal sem mu za brezplačno kuhinjo v Durangu in si je to z zanimanjem zabeležil. Torej nisem edini čudak, vrti pedale na velike razdalje in spi kot klošar. Pred odcepom za narodni park Mesa Verde sem srečal še enega kolesarja. Steven Farrah je pričel svojo turo v San Diegu ob mehiški meji, namenjen pa je v New Jersey na Vzhodni obali. Od kolesarjev take vrste izveš najkoristnejše informacije. Le mi vemo, kaj je za nas važno in kaj ni.
Danes sem spet naletel na pomnik, ki nakazuje, da je tod potekala stara španska pot iz osrednje Mehike v Kalifornijo. V mislih se skušam vrniti v čas pred nekaj stoletji in si predstavljati takratne pogoje potovanja. Meni je danes ni težko ko se vsak dan lahko oskrbim z vodo in hrano. Priklučiti se taki ekspediciji j e bilo v tistih časih hrabro dejanje.
Pred odcepom za narodni park Mesa Verde sem se moral odločiti ali naj ga obiščem ali ne. Znamenita arheološka dediščina predkolumbijskih ljudstev je dobila ime po mizasti zeleni gori (mesa verde = zelena miza). Ker je kar precej z moje poti, sem se z žalostjo v srcu odločil, da grem naprej proti stičišču štirih držav Four Corners. Popoldne sem prispel v Cortez, sedež občine Montezuma. V tej občini živijo tudi Indijanci plemena Ute. Ustrežljiva Laura v turističnem centru mi je postregla s koristnimi informacijami o poti proti Arizoni ter mi natisnila vremensko napoved za naslednje štiri dni. Don, Lastnik kitajske restavracije mi je napolnil vse plastenke z vodo. Ko sem bil opremljen z vsem potrebnim, sem krenil proti Tawaocu, a me je noč prehitela in grm ob cesti je bil moje zavetišče.
