Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 36º 03′ 01,5″
W: 112º 07′ 00,2″
Nadmorska višina 2132 m
Vzponi 813 m
Do danes prevozil 4722 km
Zjutraj sem se poslovil od prijaznih prodajalk in se podal navkreber po cesti 64, ki pelje proti robu kanjona. Na višini 2000 m se je pričelo pojavljati drevje, predvsem bor. Ni pa mi šlo v glavo, zakaj moram ob reki Mali Kolorado, ki teče po stranskem kanjonu navzdol, poganjati tricikel po cesti v isti smeri vedno više navkreber. Pogled, ki me je čakal tam zgoraj je bil vreden truda. Ko sem prispel na rob Velikega Kanjona sem videl zakaj. Uzrl sem veličasten razbrazdan kanjon, na dnu katerega se dober kilometer in pol niže leno vije na videz razmeroma skromna reka Kolorado. Iz globin veje bučna tišina, ki jo zmoti le kakšna ptica. Koliko milijonov let je bilo potrebnih, da je ta reka ustvarila tolikšno lepoto, ki jo občudujemo danes! Tega čudesa se zavedajo tudi upravljalci Kanjona, ki znajo uspešno tržiti; kakih deset milj naprej proti zahodu je nastalo pravo turistično naselje z vso infrastrukturo. Za ogled so vzdolž gozdne ceste na voljo številni kratki odcepi do razglednih točk, ki so vedno polne obiskovalcev z vseh koncev sveta. Na eni od teh točk, Morgan Point, sta se ob meni ustavila Linda in Cris iz države Washington. Ko sta izvedela kako potujem, sta mi rekla, da imata postavljen šotor v kampu in če bom utegnil, si lahko najdem brezplačen prostor za spanje zraven njunega šotora, Pine Loop #290. A do turističnega naselja je bilo še daleč, noč je bila pa že na vidiku. Na severni strani kanjona je bilo moč opaziti v daljavi velik dim, kasneje sem zvedel, da gre za hud gozdni požar. Nadaljeval sem pot proti naselju Grand Canyon Village in se pri tem še ustavljal pri nekaterih razglednih točkah, kjer so zapozneli posamezni turisti nemo občudovali sončni zahod. Veličasten prizor!
Od tega, da bi prenočil v gozdu me je odvrnil prometni znak Pozor na divje zveri. Že v trdi temi sem prispel v naselje, a kako naj ponoči najdem Lindo in Crisa? Na slepo sem zavil v območje ogromnega kampa in prosil za pomoč nekaga fanta, ki je nekaj delal okrog kombija z oznako kampa. Takoj je vse skupaj pustil in mi rekel naj vozim za njim. Po dolgem vijuganju skozi sistem cest in stranskih poti v kampu, mi je pokazal, kje bom našel ulico Pine Loop 290. Prijazen človek.
V temi sem si pripravil ležiššče na zaspal kot top.
