Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 36º 03′ 55,4″
W: 112º 07′ 02,9″
Nadmorska višina 2149 m
Vzponi 31 m
Do danes prevozil 4727 km
N: 36º 03′ 55,4″
W: 112º 07′ 02,9″
Nadmorska višina 2149 m
Vzponi 31 m
Do danes prevozil 4727 km
9 €
Šele zjutraj sem uvidel vso razsežnost kampa. Gostitelja sta mi ponudila zajtrk in me poučila kje naj najdem sanitarije s tuši in samopostrežno pralnico perila. Ko sem se osvežil in opravil žehto, sem se odpravil na ogled vasi in po nakupih. Aha, danes je petek, bom poiskal, če se kje dobi časopis Navajo Times a je bilo vse iskanje zaman. Veliki Kanjon je že izven območja indijanskega rezervata Navajev. Uniformirani varnostnik Jacob me je peljal v knjižnico, da bi po internetu pogledali, v katerih krajih bo ta časopis na voljo. Najbrž ga bo moč dobiti v Flagstaffu, so mi pojasnili. Rozinanta je pritegnila pozornost nekaterim obiskovalcem kanjona in so radi preverjali udobnost njenega sedeža: Andy, Cindy, Steven, Paul in Marta in otroci.
Glede na dolgo pot ki me še čaka in razpoložljivi čas, ki ga imam še na voljo, sem ocenil, da se ne smem več dolgo obirati in sem sklenil proti večeru zapustiti Veliki Kanjon in se spustiti proti jugu, kjer bi se v Williamsu ali Flagstaffu priključil na avtocesto številka 40, ki pelje proti Los Angelesu. Ko pa sem prispel do razgledne točke Yavapai Point, sem videl, da se tam nekaj dogaja. Radovednost mi ni dala miru in sem šel raziskat, zakaj se zbira tam toliko ljudi. Odkril sem, da imajo ta vikend, ki mu je botrovalo izredno jasno vreme brez oblakov astronomi od vsepovsod dan odprtih vrat za opazovanje zvezd. Na velikem parkirišču sem naštel kakih štirideset teleskopov različnih velikosti in modelov. Področje okoli Velikega Kanjona je idealno za opazovanje neba, saj ni v bližini nobenega večjega mesta, ki bi svetlobno onesnaževalo okolje. Po opazovanju sončnega zahoda so potem ljudje hodili od enega teleskopa do drugega in opazovali planete kot so Mars Saturn in Jupiter ter meglice M51 in M13. Za radovedneže je imelo astronomsko društvo ponoči še predavanje z diapozitivi. Po polnoči so začeli počasi pospravljati, nekaj pa jih je čakalo še Luno, ki je vzšla ob dveh ponoči. Pri Kolumbijcu Gidermu sem opazoval Lunine kraterje. Postalo je precej hladno pa sem se začel ozirati za primernim zavetiščem. Našel sem ga na betonskih tleh ob nizkem zidu pod nadstrešnico avtobusnega postajališča. Vsi so že odšli in tukaj bom imel mir, saj sem na robu kanjona sam pod zvezdami.
