74. dan, ponedeljek, 30.6.2008, Ash Fork / Route 66 (Arizona)

Flagstaff - Williams - Ash Fork / Route 66, 74 km
   

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 35º 14′ 20,4″
W: 112º 36′ 21,5″
Nadmorska višina 1542 m
Vzponi 286 m
Do danes prevozil 4975 km
18 $

Zjutraj sem si v miru skuhal zajtrk. Ker je bila na voljo voda, sem zakrpal vse tri rezervne zračnice in se odpravil naprej. Odstavni pas avtoceste po katerem je kolesarjem dovoljeno voziti, je bil v izredno slabem stanju. Proti poldnevu sem prispel v Williams. Tukaj sem se prvič srečal z zgodovinsko cesto 66. V turističnem biroju sem o njej zvedel kaj več. Zgrajena je bila pred drugo svetovno vojno in je povezovala Čikago z Los Angelesom. Za tiste čase je bila to moderna cesta in po njej so se podali mnogi iskalci sreče, ko so šli na pot v zlato Kalifornijo. O njej je napisanih dosti pesmi, z njo so povezana slavna imena in mnogi filmi. Razvoj pa je to nekoč slavno cesto 66 povozil in je danes v večini prekrita s štiri ali večpasovno avtocesto. Le v hribovitih predelih Arizone in Kalifornije je ostala še neokrnjena, ker so nove avtoceste gradili po bližnjicah.
Po obnovi zalog hrane in pijače sem si v starodavnem Williamsu ogledal še pokopališče, kjer so grobovi kar v gozdu med visokimi bori. Proti Ash Forku je bil dolg spust in tukaj moram omeniti, da me je nekajkrat med rahlo vožnjonavzdol prijel spanec. Če ne bi bilo tistih nazobčanih zarez, ki ločujejo vozišče od odstavnega pasu bi me zaneslo proti avtomobilom. Ko so me tresljaji predramili, sem se ustrašil in zavil na prvem odcepu s ceste v gozd in v tišini oddremal dobro uro, kar na triciklu.
Kmalu sem prišel do odcepa , kjer se avtocesta loči od slavne Route 66. Kar naenkrat sem se znašel na speči lepotici sam. Kakšno olajšanje! Nič več hrupnih tovornjakov, nobenega prometa, bilo mi je v užitek voziti po njej v tišini.
Gozd sem pustil za seboj in od takrat naprej ga do konca poti nisem več videl. Vsaj takega ne, morda le posamezna drevesa in parke v urbanih območjih, kjer drevesa in travo ohranjajo pri življenju z namakanjem.
Proti večeru pa spet staro vprašanje: kje bom prespal? A se s tem nisem več dosti belil glave. Tako sem se bil že navadil na to, da se vedno najde kaj primernega. In res sredi ničesar sem nekoliko stran od ceste zagledal zapuščen tovornjak. Mimo napisa "Prepovedan prehod" sem se približal tovornjaku in na njem opazil napis "Naprodaj". Sklenil sem prenočiti kar tukaj v zavetju tovornjaka. Ponoči sem sanjal o kačah.