Zemljevid 12. tedna
Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 35º 12′ 04,2″
W: 114º 01′ 31,4″
Nadmorska višina 1060 m
Vzponi 214 m
Do danes prevozil 5143 km
6,5 $
Zjutraj sem na drugi strani grma našel prazno denarnico z osebnimi dokumenti. Pripadali so neki Indijanki srednih let. Morda je kdo denarnico našel, pobral denar in jo zavrgel, sem ugibal. Do indijanskega naselja Peach Springs je bilo še pet milj. Tam sem se ustavil v neki ustanovi blizu ceste in uslužbenki dal najdeno denarnico z dokumenti ter opisal, kje sem jo našel. Oh, to je naša članica odbora, jo je takoj prepoznala po sliki. Pot je bila odslej zanimiva, ravnicam so sledili vzponi in spusti po ovinkasti cesti, ki je tekmovala z železniško progo. Seveda sem imel spet defekt, a se nisem dosti zaradi tega jezil. Daljši postanek sem si privoščil v Hackberryju, ki šteje samo nekaj hiš. Tukaj sem srečal nekaj turistov, ki se vozijo po mirni stari cesti 66. Gospa Daine je iz Indianapolisa se potepa že mesec dni sama z avtom iz kraja v kraj. Nemec Henning pa potuje z izposojenim avtom po tej cesti proti vzhodu.
Danes popoldne sem imel že drugi defekt, tokrat na levem kolesu. Še kratek postanek v Truxtonu, potem pa pot pod noge proti Kingmanu. Spet hud veter v prsa. Malo pred mestom je pridrvelo mimo mene nekaj policijskih vozil ter gasilci in reševalci na nujni vožnji, nekoliko kasneje je odletel v tej smeri še helikopter. Na črpalki sem se ustavil, k meni sta pristopila mlada Louis in Guilermina, par iz Mehike. Povedala sta, da sta bila namenjena v Seligman, odkoder sem prihajal jaz, a da je cesta zaprta za ves promet zaradi prometne nesreče.
Na črpalki sem hotel natlačiti zračnice, a sem spet pozabil, da nisem v Sloveniji, kjer to storiš brezplačno. V Ameriki moraš zrak in vodo plačati. Ko sem menjaval zračnico, je prišel k meni kolesar George, domačin in mi razložil, zakaj sem imel toliko defektov. v Arizoni je vsepovsod razširjena rastlina, nizek grmiček z drobnimi bodicami, ki se zapičijo v gumijast plašč. Tudi kevlar nič ne pomaga. Bolje je, če se izogibam vožnji po terenu izven ceste. Kje bi pa lahko prespal, sem ga vprašal, je morda kakšen park v bližini? Ja, pa je, mi je odvrnil in mi nakazal pot. Park sem hitro našel, a je bil ponoči zaprt. Sklenil sem se vanj pritihotapiti , s triciklom lahko zapelješ mimo spuščenih zapornic. Skrito zavetje sem našel za živo mejo ob klopi počivališča. Sanitarije so bile ponoči odprte, na voljo je bila tudi voda. Nočno spanje je motilo le tuljenje siren mimo vozečih lokomotiv. Pa sem se tudi na to navadil.
