Desert Star Ranch - Yermo - Barstow, 72 km
Zemljevid
Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 34º 52′ 36,4″
W: 117º 00′ 07,4″
Nadmorska višina 688 m
Do danes prevozil 5577 km
N: 34º 52′ 36,4″
W: 117º 00′ 07,4″
Nadmorska višina 688 m
Do danes prevozil 5577 km
13 $
Zjutraj sem se prijaznemu Jimu zahvalil za gostoljubje.
Pred hišo sem opazil na mizi kup raznobarvnih puščavskih kamnov. Te prodajam turistom kot spominek, po en dolar za funt teže (pol kile), mi je pojasnil. Pa jih kdo kupi? Brez skrbi. Ta avtocesta je ena izmed najbolj prometnih na tem področju. Noč in dan se valijo skozi kolone različnih vozil in če se vsak tisoči ustavi tukaj imamo nekaj od tega.
Dal mi je nekaj napotkov za nadaljnjo pot in odpravil sem se naprej. Slišal sem, da se bo možno nekje tukaj izogniti avtocesti, hotel sem najti stransko cesto a se je kmalu spremenila v peščen kolovoz in sem se moral vrniti nazaj. Zgleda, da sem prezgodaj zavil stran. Kmalu sem ugledal čisto na novo zgrajeno počivališče s sanitarijami in hladno pitno vodo. Tega ni bilo videti na še nobeni karti. Privoščil sem si daljši počitek v senci. Potem pa junaško naprej v novo vročino. Ravnina, včasih rahel vzpon, spet ravnina, suha peščena zemlja, brez dreves, vročina, vročina.
Potem sem le ugledal odcep po stari cesti proti kraju Yermo. Avtocesta se je oddaljila in znašel sem se čisto sam na razdrapanem cestišču. Nikjer žive duše. Skoraj sem že pričel pogrešati tisto hrumenje avtomobilov. Pa sem se na blagodejno tišino kmalu navadil in pričel uživati v vožnji po samotni cesti. Dolgo je trajalo, da sem v daljavi uzrl obrise naselja. Tam sem se hotel vrnitl nazaj na avtocesto a sem pri uvozu opazil napis, da je vožnja za kolesarje prepovedana. V majhni trgovinici sem naenkrat začutil grozovito željo po sadju. Privoščil sem si neko sadje, ki je bilo po velikosti in barvi podobno drobnim okrogkim slivam, vendar brez koščic. Kako ti sadeži teknejo!
Sklenil sem, da se kljub prepovedi vrnem na avtocesto št. 15 in do Barstowa, ki ni bil več daleč me ni nihče ustavil. V Barstowu prideta skupaj obe avtocesti, 15 in 40, po slednji sem bil vozil že pred tedni v Arizoni. Že v mraku se je v mestu ob meni ustavil črn kombi in ven se je vsula kopica že odraslih otrok. Mlada mamica Cathy mi je rekla, da občudujejo moj način potovanja in so se hoteli slikati. V mestu sem nameraval prenočiti. V supermarket sem šel obnovit zaloge hrane in pijače, ženske, ki so počivale na klopi pred trgovino pa sem prosil, če bi malo popazile na tricikel. Potem sem jih vprašal, če je morda kje v mestu park, kjer bi lahko prespal. Ja, pa je, tukaj naprej peljite, pa ga boste našli, so rekle. Bila pa je že trda noč in ko sem šel v tisto smer, ga nisem mogel ugledati. Hotel sem že najti zavetišče ob robu naselja med redkim grmičjem, a je tako pihalo, da sem si premislil in se odpeljal malo nazaj na drugo cesto. Znašel sem se pred ograjo parka, noter pa nisem mogel ker je bil labirintast vhod preozek za prehod s triciklom. Nekaj metrov naprej sem na parkirišču ob parku opazil keson za odpadno lepenko. Iz velikih kosov sem si uredil mehko ležišče in kmalu me je vzela noč.
