35. dan, četrtek, 22.5.2008, Wallace (Arkansas)

Texarkana - Rdeča reka - Ashdown - Wallace, 51 km

Zemljevid 6. tedna

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 33º 40′ 37,3″
W: 094º 21′ 05,1″
Nadmorska višina 124 m
Do danes prevozil 2396 km

7,50 $

Zjutraj sem se v turističnem biroju oskrbel z zemljevidi Arkansasa, odposlal nekaj elektronskih sporočil, se pogovarjal po skajpu in napolnil baterije. Sklenil sem, da grem proti Vernonu po levi strani Rdeče reke, se pravi po južnem delu Oklahome. A laže je bilo to reči, kakor storiti. V Texarkani, kjer sem bil prenočil,  sem bil namreč ujet v mrežo hitrih šestpasovnih cest, križišč, nadvozov, podvozov in cestnih pentelj in sem veliko milj prevozil, preden mi je uspelo priti iz teh labirintov na navadno cesto številka 71 proti severu. Še dobro, da moje slalomske vožnje v gostem prometu ni opazila policija, saj bi mi prav gotovo prepovedala to nevarno početje. Ko sem se končno znašel med polji in gozdovi, sem si oddahnil in laže zadihal. Po prehodu v Arkansas sem se ustavil še v turistični postojanki ob cesti, da bi dobil cestno karto Oklahome, a sta mi ljubeznivi uslužbenki povedali, da imajo le zemljevide Arkansasa. Potožil sem jima, da me zelo motijo napisi Privatna posest, Prepovedan prehod itd. Dejali sta, da nisem prvi, ki ga to moti in da so v Oklahomi sprejeli smernice, da bi tovrstne napise omejili. Prekoračil sem Rdečo reko, ki je res rdeča, kakor so rdeči tudi manjši potoki in tudi zemlja. V Ashdownu sem si obnovil zalogo hrane in pijače. Mladi fantje pred trgovino so se zelo zanimali za tricikel, nasploh pa se je mladim ljudem zdel povsod izredno "kul". Na standardno vprašanje, ali kdo ve, kje je Sovenija, ponavadi nihče ne zna pravilno odgovoriti. Nekateri si predstavljajo Slovenijo blizu Rusije, drugi jo vidijo nekje pri Grčiji. Šele ko jim povem, da mejimo na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, se jim lega naše deželice postavi v njihovih glavah na pravo mesto.

Ves preostanek dneva sem vozil skozi redko naseljene kraje ob samotni krajevni cesti 32 proti zahodu. Hiše so še vedno montažne, kontejnerske. Na poti me je ujelo kratko, a močno neurje s točo. Vedril sem pod nadstreškom manjše cerkvice ob cesti. Prenočišče sem si poiskal v visoki travi med drevjem za neko zapuščeno barako med redkimi hišami.

34. dan, sreda, 21.5.2008, Texarkana (Arkansas)

Arkansas (meja) - Doddridge - Fouke - Texarkana, 109 km
Zemljevid 6. tedna


Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 33º 28′ 16,5″
W: 094º 03′ 21,8″
Nadmorska višina 109 m
Do danes prevozil 2345 km

15,50 $

Danes je bil zanimiv dan. Najprej vožnja mimo farm skozi redka naselja na prvi pogled zapuščenih kontejnerskih lesenih hiš na kolih ali kolesih. Nekajkrat sem mislil, da bom na zaraščenem dvorišču kakšne tako zapuščene hiše našel prostor za počitek, a ko sem zavil bliže, sem ponavadi za podrtijo zagledal parkiran avto. Če primerjam te hiše z našimi slovenskimi zidanimi hišami, lahko rečem, da imamo Slovenci Ameriko doma. V Ameriki ni takega razkošja kot si ga včasih predstavljamo ob gledanju filmov.

V mestu Fouke sem zavil v javno pralnico, kjer sem si na samopostrežni način za ceno dveh dolarjev (osem kovancev po četrt dolarja) opral perilo. Takšne javne pralnice na kovance najdete v vsakem mestu in so običajno kar polne ljudi. Gospodinje ali moški prinesejo umazano perilo, ga zmečejo v pralni stroj, malo poklepetajo in ko je oprano, preložijo vse skupaj še v sušilni stroj, lepo zložijo in odnesejo domov. V Sloveniji takšnih javnih pralnic ni, saj ima vsako gospodinjstvo pralni stroj doma. Je pa ta zadeva v Ameriki dobrodošla za popotnike, saj si v vsakem mestu lahko poceni opereš stvari.

Ko sem naselje Fouke zapustil, se je ulila krajša ploha in prevedril sem pod napuščem cerkve, ki jo je pred štiridesetimi leti ustanovil in jo še vodi karizmatični Tony Alamo. V tem času se je ta verska ločina, ki priznava le Jezusa, papeža pa ne, razširila že v 200 držav po celem svetu. Mladi fantje John, Carlos in Nick so me seznanili z njihovim naukom in me založili s plastenkami hladne pitne vode.

Zanimivo mesto pa je Texarkana. To mesto leži, kot že njegovo ime pove, točno na meji med Teksasom in Arkansasom. Meja med državama poteka po sredini glavne ulice. Če se vozite po tej cesti proti severu, ste v Arkansasu, ko pa vozite po isti cesti proti jugu, ste v Teksasu.  Do turističnega biroja sem, kot po navadi prišel prepozno, saj je bil proti večeru že zaprt. Sem pa od policaja tega rajona dobil dovoljenje, da lahko brez skrbi prespim v parku ob tej stavbi, saj bo on celo noč patruljiral v bližini. Vrata od sanitarij so bila odprta, dosegljiv je bil tudi brezžični internetni signal, tako da sem lahko na svojem računalniku kar v parku preveril, ali je je prispelo kaj pošte.

Tukaj me je čakalo presenečenje. Iz Vernona sem dobil sporočilo, da imam tam res bratranca in da me z veseljem pričakuje. Odpisal sem mu, da bom morda čez slab teden prispel do njega.