33. dan, torek, 20.5.2008, Arkansas (meja z Luisiano)

Karnack - Smithland - Vivian - Ida - Arkansas (meja), 72 km

Zemljevid 6. tedna

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 33º 08′ 01,6″
W: 093º 53′ 33,4″
Nadmorska višina 79 m
Do danes prevozil 2288 km

19 $

Zjutraj sem se javil na recepciji, da bi poravnal račun. V pisarni je bila sedaj ženska in rekla je, da mi ni treba nič plačati. Videla me je bila že prejšnji dan, kako sem obračal pedale po avtocesti 59 in zaželela mi je srečno pot. 

Ne vem, kaj me je pičilo, kar naenkrat sem se odločil, da skočim še v Arkansas, če sem že na tem severovzhodnem vogalu Teksasa. Po cesti 43 sem zavil proti vzhodu in se kmalu spet znašel v Louisiani. V majhnem kraju Vivian sem zavil v knjižnico, kjer so mi dali na voljo računalnik, ki je bil povezan z internetom. Pregledal sem prispelo pošto, odposlal nekaj majlov, se malo ohladil in odrinil naprej. Po lokalni cesti LA1 sem vozil do odcepa za cesto 168 proti kraju Ida. Tukaj je bilo nešteto črpališč za nafto. Pločevinaste pošasti so neutrudno s kimajočimi gibi vlekle črno nafto iz zemeljskih globin.

Pozno popoldne sem prispel do meje z Arkansasom. Ker je bilo sonce že nizko na obzorju, sem med vožnjo s pogledi levo in desno kmalu našel primeren prostor za spanje za zapuščenim bivalnikom nedaleč stran od ceste. Snel sem zastavice, tricikel prekril s kamuflažnim šotorskim krilom in lepo zasmrčal do jutra. Neverjetno, kako si človek izostri čut za iskanje primernega prostora za prenočitev. Še pred enim mesecem sem na Floridi ves dan zaskrbljen razmišljal kje naj prespim, sedaj pa si pred koncem dneva s temi problemi  sploh nisem več belil glave. Rešitev pride sama od sebe, včasih tako dobra, da je z nobenim načrtovanjem ne bi mogel bolje najti. 

27. dan, sreda, 14.5.2008, Merryville (Louisiana)

De Ridder - Merryville, 26 km
Zemljevid 5. tedna


Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 45′ 15,4″
W: 093º 32′ 30,8″
Nadmorska višina 25 m
Do danes prevozil 1898 km

5,30 $

Spet rahlo valovita pokrajina. Na levi in desni strani gozd, nobenih razgledov. Spet tovornjaki, ki prevažajo hiše. Prišel sem do Merryvilla, zadnjega mesta pred Teksasom. V turističnem biroju mi je prijazna uslužbenka Leonda postregla s podatki za naprej. Ko sem že hotel odriniti na pot, se je kar naenkrat pooblačilo in ulil se je močan dež. Na konec plohe sem sklenil počakati v pisarni, a ni nehalo deževati. V vpisni knjigi sem zasledil vpis svetovnega popotnika Roba Thomsona, ki je pred meseci potoval  skozi ta kraj z desko na koleščkih (rolko). Bil je že tudi v Sloveniji, takrat še z ležečim kolesom.

Vedril sem že pol dneva, vremenska napoved pa ni bila nič kaj obetavna. Ko je bilo uradnih ur konec in je še vedno deževalo, mi je Leonda predlagala, da bi prenočil dva streljaja daleč v muzejski kolibi, ki je prazna. Vozila je pred mano, jaz pa sem ji v dežju sledil na triciklu. Tako sem preživel noč v starinski postelji. Koča je imela vonj po preteklosti. Streha je na enem mestu puščala in zjutraj sem se prebudil rahlo premočen po nogah. 

26. dan, torek, 13.5.2008, De Ridder (Louisiana)

Veillon Cemetery - Oberlin - De Ridder, 100 km

Zemljevid 5. tedna

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 50′ 07,3″
W: 099º 21′ 10,2″
Nadmorska višina 61 m
Do danes prevozil 1872 km

8 $

Cesta je bila nekaj časa slaba, kotanjasta,  potem se je naenkrat spremenila v gladko, kot da so jo pravkar zgradili in po njej je bilo užitek voziti. Sprememba se običajno zgodi, ko pripeljem v drugo občino. Zdi se, da nekatere občinske oblasti dajo več za vzdrževanje cest druge pa manj. Vozil sem mimo številnih rakogojnic. Na številnih pašnikih se je paslo govedo. Zanimivo je, da govedo sploh ni zmenilo za avtomobile, ki so vozili mimo njih, ko pa sem se jim približal jaz s svojim triciklom  se je nehalo pasti in me je gledalo kot tele v nova vrata. Podobno obnašanje sem doživel pri pelikanih. Ko sem videl pelikana čepeti na kolu ob cesti pred menoj in se mimovozečega kamiona ni ustrašil, sem se že veselil, da ga bom lahko slikal od blizu, ko bom pripeljal do njega. Pa ni bilo nič od tega. Ko sem se mu približal, se je prestrašil in odletel.

Pred Oberlinom me je policist opozoril, da ne smem voziti po cesti 29, ker oviram promet. Tisti del, ki bi naj bil  namenjen za kolesarje, je bil za tricikel preozek, ker so ravno po sredini pasu urezana rebra in ni bilo mogoče voziti po njem. Moral sem z enim kolesom voziti po travi, a je bilo teh težav kmalu konec, ker sem po nekaj sto metrih prilezel v Oberlin. Tam sem na pošti oddal odvečno prtljago, tudi šotor, in tako pridobil precej prostora v torbah in občutno zmanjšal težo. 

Ko sem se rešil nepotrebnih stvari, me je ogovoril tamkajšnji gasilec, zanimalo ga je, od kod prihajam in kam sem namenjen. Dejal je, da je po tej stranski cesti srečal že nekaj kolesarjev popotnikov in radi so se odzvali njegovi ponudbi, da se lahko v gasilskem domu po dolgi vožnji v vročini oprhajo in osvežijo pod tušem. Z veseljem sem sprejel velikodušno ponudbo in zavila sva v gasilski dom. Najbolj pa me je presenetilo to, da je šel medtem po opravkih in me pustil samega v pisarni z vso računalniško opremo. Preprosto mi je zaupal. Hvala, Lawrence!

Pot me je vodila zatem po stranskih cestah proti zahodu. Teren je bil rahlo valovit, strnišča so dišala po žitu. V mestu De Ridder me je ogovoril starejši možakar. Povedal je, da je doma iz Connecticuta, njegov sin ima tudi tricikel, sam pa vozi bent (ležeče kolo). Svetoval mi je, da lahko prenočim v mestnem parku, a ko sem prišel tja, je bila na športnih igriščih velika gneča in se mi ni dalo čakati, da se ljudje razidejo. Podal sem se na cesto 190W in v že mraku našel zavetišče pri pločevinastem plotu nekega odpada za staro železo. Mojo prisotnost je zaznal le pes čuvaj, ki je vsak moj premik oznanil z lajanjem. To noč sem zaradi tega bolj slabo spal. Naslednjič si moram omisliti prostor za spanje vsaj eno uro pred mrakom, kajti v temi je silno težko najti kaj primernega.

25. dan, ponedeljek, 12.5.2008, Mamou (Louisiana)

Port Barre - Opelousas - Mamou - Veillon Cemetery 72 km
Zemljevid 5. tedna

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 35′ 21,5″
W: 92º 31′ 28,2″
Nadmorska višina 12 m
Do danes prevozil 1772 km

10 $

Zjutraj sem nadaljeval pot proti zahodu. V mestu Opelousas sem se ustavil v turističnem biroju, od koder sem poslal nekaj elektronskih sporočil domačim in prijateljem. Znebiti sem se hotel tudi odvečne prtljage in jo poslati v paketu domov, a je bila na pošti velika gneča in sem to namero sklenil uresničiti v naslednjem naselju. Črna uslužbenka v turistični pisarni mi je svetovala, naj se podam na pot po manj prometni cesti št. 104, ki vodi skozi odročne kraje proti Teksasu. Cesta je bila res manj prometna, toda asfalt je bil precej dotrajan in moral sem voziti slalom med luknjami in zaplatami. Po krajšem postanku v mestecu Mamou sem proti koncu dneva prispel do table, ki je na stranski cesti kazala na pokopališče. Zavil sem tja in v blaženi tišini prespal noč na travnati jasi. Družbo sta mi delala dva zajca, ki sta me od daleč opazovala.

24. dan, nedelja, 11.5.2008, Port Barre (Louisiana)

Baton Rouge - Livonia - Krotz Springs - Port Barre, 62 km

Zemljevid 4. tedna

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 32′ 27,3″
W: 092º 01′ 47,2″
Nadmorska višina 6 m
Do danes prevozil 1700 km

10,25 $

Lep sončen dan. Preživel sem ga tako, da sem večino časa porabil za krpanje in menjavo zračnic. V zadnje kolo sem vstavil dodatni plastični trak, ki mi ga je priporočil prodajalec v Gonzalesu. Ne vem zakaj imam toliko defektov. Kasneje sem od drugih kolesarjev izvedel, da je na odstavnih pasovih cest, posebej v Louisiani,  veliko stvari, ki povzročajo defekte: kamenje, črepinje, razcefrani ostanki avtomobilskih plaščev, v katerih je polno drobnih žic. Zadnje kolo mi je po namestitvi opletalo in sem opazil, da  novi plašč ni sedel v obroč po celem obsegu in sem ga s pomočjo milnice le spravil v pravi položaj. Med vožnjo sem srečeval mnogo tovornjakov, ki so prevažali montažne hiše. Naletel sem tudi na prvo  malo črpališče nafte. Predvsem pa sama ravnina, gozdovi, močvirja, kanali nasipi, prekopi. 

V mraku sem se pričel ozirati za prenočiščem. Zavil sem s ceste in se utaboril na robu strnišča ob grmovju.

23. dan, sobota, 10.5.2008, Baton Rouge (Louisiana)

Sorrento - Gonzales - Baton Rouge, 81 km
Zemljevd 4. tedna

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 31′ 03,0″
W: 091º 21′ 06,3″
Nadmorska višina 5 m
Do danes prevozil 1638 km

5,75 $

Zjutraj je bila zadnja guma spet prazna. Ker je le ta zaradi težke prtljage najbolj obremenjena, sem nepoškodovani plašč sprednjega levega kolesa namestil na zadnji obroč, poškodovanega pa sem namestil spredaj, kajti laže je krpati sprednji kolesi, ker ju pri popravilu ni treba jemati s tečajev. Podloženo luknjo sem še dodatno povezal z rumenimi plastičnimi vezicami in z občasnim polnjenjem zračnice nekako pririnil do mesta Gonzales. Našel sem trgovino s kolesi in si nabavil nov plašč, zelo trpežen, ki je vzdržal do konca potovanja. Na koncu mesta sem opazil, da je v bližini prav na ta dan bolšji sejem. Malo sem se sprehodil naokoli, tricikel pa sem pustil pri zakonskem paru ob stojnici. Ko sem se okrepčal, sem se vrnil nazaj k tej stojnici. Mark in Marsha sta dejala, da sta je bilo med mojo odsotnostjo veliko radovednežev, ki jih je pritegnilo moje čudo na treh kolesih. Povedal sem jima od kod prihajam in da sem namenjen v Teksas. Marsha je doma iz Teksasa in dala mi je nekaj koristnih napotkov kako kolesariti naprej, da ne bi vozil po preveč prometnih cestah. Zahvalil sem se jima za čuvanje in pomoč ter odrinil naprej. Malo pred mestom Baton Rouge sta me dohitela in mi predlagala, da bi me lahko potegnila z avtom čez stari most preko reke Misisipi, kajti cesta čez most nima pravega pasu za kolesarje in bi bilo zelo nevarno riniti s triciklom čezenj. Prepričala sta me, tricikel smo natovorili na njun dostavni avto in tako sem se brez muke kmalu znašel na desni strani reke Misisipi. Ob slovesu sta mi še naredila skico cest proti Teksasu, ki bi bile zame najprimernejše. 

Ležišče za počitek sem si poiskal v zavetju gozda ob stranskem kolovozu, streljaj stran od ceste.

22. dan, petek, 9.5.2008, Brittany (Louisiana)

Kenner - Gramercy - Sorrento , 57 km
Zemljevid 4. tedna


Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 07′ 25,6″
W: 090º 46′ 30,1″
Nadmorska višina 8 m
Do danes prevozil 1557 km

Vožnjo sem  nadaljeval po cesti št. 61 proti severozahodu. Kolesarski pas ceste je posut s šodrom in z odvrženimi predmeti. V mestu Gramercy sem si v turističnem biroju kupil karto Louisiane s podatki o kampih. Malo kasneje pa sem imel defekt na zadnjem kolesu. Zračnico sem zakrpal, preluknjan del plašča pa podložil s krpico. Vrnil sem se nazaj, do turističnega biroja, da bi izvedel, kje bi lahko kupil nov plašč, a je bilo že zaprto. Blizu so pripravljali nekakšno veselico. Domačin mi je povedal, da je najbližja trgovina s kolesi v mestu Gonzales, 18 milj proti zahodu, v smeri proti Baton Rougeu.  Ni mi preostalo drugega kot da sem nadaljeval pot v tej smeri. Na cesti je bilo kar nekaj povoženih kač in bil sem malo v skrbeh, kje naj si najdem prostor za počitek. Noč me je dohitela sredi nenaseljenega gozdnega območja. Primerno  in skrito počivališče sem si omislil ob ograji plinovoda ob močvirju. Ob regljanju žab in ptičjem petju me je hitro prevzel spanec.