13. dan, sreda, 30.4.2008, Choctaw (Florida)

Panama City - Panama City Beach - Santa Rosa Beach, 62 km
Zemljevid
Skok na MAJ
 

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 21′ 28,3″
W: 86º 06′ 15,9″
Nadmorska višina 5 m
Skupaj prevozil 875 km
28 $

Danes je bil dan nakupov. Rad bi preskusil trditev, da s kolesarskimi čevlji laže goniš, ker ti omogočajo hkrati potiskanje in vlečenje pedalov. Ker v prvi prodajalni koles niso imeli moje številke, me je lastnik Steve zapeljal s pravkar kupljenim novim avtom do drugega trgovca s kolesi, kjer sem našel čevlje shimano ustrezne velikosti. Na avto toyota hybride je bil zelo ponosen in jaz sem bil njegov prvi sopotnik. Avto je zelo varčen, pred semaforji se sam ugasne, pri zaviranju pa polni baterije, mi je razlagal. Pri RadioShacku sem si omislil še nov pretvornik za polnjenje baterij in mali žepni radio.
Na plaži Panama City Beach sem si privoščil plavanje v morju. Voda je zelenkaste barve, čista in primerno topla. Valovi pa utegnejo biti pri hujšem vetru zelo nevarni, o tem obveščajo kopalce z obešanjem zastav. Vsaka barva zastave pomeni drugačno stopnjo nevarnosti. Celo obalno območje je turistično zelo razvito, polno je zabavišč za otroke in odrasle, pravi gardaland v malem.
Proti večeru sva odrinila naprej proti zahodu. Kljub temu, da sva ob cesti opazila živo kačo, sva si našla počitek v bližnjem gozdu.

12. dan, torek, 29.4.2008, Panama City (Florida)

Port Saint Joe - Mexico Beach - Panama City, 73 km




Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 11′ 29,2″
W: 85º 39′ 24,7″
Nadmorska višina 10 m
Do danes prevozil 813 km
5,50 $

Jutro se je prebudilo v lep sončen dan. Na ogromni plaži St. Joe Beach ni bilo nikogar, na voljo pa je bil tuš, da sva se lahko umila. Sprehodil sem se po drobni mivki, ki je tako bela kot sneg. Veter je oblikoval številne zamete in če ne bi stal tam, bi si lahko zamislil, da so to snežni zameti. Ko bi takšno mivko imeli v našem Portorožu!
V mestu Mexico Beach sva si v laundromatu oprala perilo. Za eno pranje potrebuješ 8 kovancev po četrt dolarja, za sušenje v centrifugi pa dva.
Vrnila sva se na staro obalno cesto št. 98, ki je postala najin začasni drugi dom. Mimo vojaškega letališča se je raztegnila v neskončno ravno črto. Menda se je kolo na prikolici naveličalo monotonega vrtenja in je zračnica popustila. Pričela se je era defektov in pogostega krpanja. Proti koncu dneva sva prispela v mesto Panama City. Spanje sva si omislila kar v centru mesta v široki živi meji blizu velikega hotela.

11. dan, ponedeljek, 28.4.2008, Port Saint Joe (Florida)

Green Point - Apalachicola - Port Saint Joe, 52 km

   

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 29º 46′ 38,5″
W: 083º 17′ 45,7″
Nadmorska višina 2 m
Do danes prevozil 740 km

8,5 $
Zjutraj naju je presenetilo rahlo rosenje. Hitro sva zmetal stvari v prikolico in odrinila na cesto proti East Pointu. Nenadoma se je ulila močna ploha, da sva bila v trenutku mokra kot miši, čeprav sva čepela pod gostim grmom. Ko je dež malo pojenjal, sva odrinila naprej do prvega naselja in sklenila počakati na razjasnitev pod nadstrešnico verande pri manjši trgovini. Pa se je naenkrat še huje ulilo, nastal je močan veter, dežne kaplje so naju kljub nadstrešku bičale po obrazu, z rokama pa sva držala kolesi, da ju ni odneslo stran. Na srečo je tudi ta naliv kmalu minil in se je pričelo jasniti. Pri mostu pred Apalachicolo sva na soncu posušila premočene stvari in se podala v mesto. Ogledala sva si manjši mornarski muzej in nabavila novo zalogo vode in hrane.
V Apalachicoli je časovna meja med Vzhodno in Centralno časovno cono in sva morala premakniti kazalce na uri za eno uro nazaj.
Prespala sva v gozdu blizu mesta Port St. Joe

3. teden

Green Point - Apalachicola - Panama City - Choctaw - Pensacola Beach - Orange Beach (Alabama) - Alabama Port - Grand Bay

10. dan, nedelja, 27.4.2008, Green Point (Florida)

Medart - Aligator Point - Saint Teresa - Carabelle - Green Point, 64 km
Zemljevid


Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 29º 46′ 03,6″
W: 84º 48′ 16,9″
Nadmorska višina 2 m
Do danes prevozil 688 km
29 $


Cesta 98 naju je končno pripeljala do Panacee, kjer sva po dolgem času spet uzrla morje, ki bo odslej dolgo časa najin stalni spremljevalec. V Aligator Pointu sem si privoščil namakanje nog v morju. Nikamor se nama ni mudilo. Dišalo je po nedelji. Čisto morje, modro nebo, časa na pretek, kaj hočeš več! V Carabelli je bil nekakšen sejem, na vseh koncih so bile stojnice in živžav. Ko sva po krajšem postanku krenila naprej, naju je dohitel kombi, ki ga je vozila ženska. Njenemu 70-letnemu sopotniku, ki je bil nekoliko v rožicah, sva se zdela s svojimi kolesi, prikolicama in zastavicami tako zanimiva in simpatična, da nama je dal vsakemu 20 dolarjev. Najraje bi se nama pridružil, a ga je ženska v avtu že grdo gledala.
Naj omenim, da je bila prostrana in lepa peščena obala pri Carabelli med drugo svetovno vojno poligon za urjenje ameriških marincev, ki so se pripravljali na izkrcanje v Normandiji junija 1944. leta (dan D), o čemer priča spominsko obeležje ob obali.
Prenočila sva v zavetju grmovja med cesto in morjem.

9. dan, sobota, 26.4.2008, Medart (Florida)

Hampton Springs - Newport - Medart, 84 km

 

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 03′ 38,1″
W: 84º 23′ 20,1″
Nadmorska višina 9 m
Do danes prevozil 624 km
3 $

Vožnja po ravnini je postajala enolična. Vedno hujša vročina. Po nekaj urah vožnje sva srečala sebi podobno bitje. To je bil kolesar Reece Robbins iz Čikaga, svetovni popotnik. Potoval je v obratni smeri. Sedanjo turo je pričel pred 47 dnevi v Kaliforniji. Bil je že tudi v Sloveniji. "It`s beautiful!" je butnilo iz njega, ko sem mu povedal od kod sem. Na kolesu ima pripeto enoosno prikolico. Njegove poti po svetu si lahko ogleda vsak na njegovem blogu. Takšna srečanja so vedno zanimiva. Koliko si imamo povedati! Velika izmenjava izkušenj, opozorila na morebitne težave in posebnosti, ki nas utegnejo presenetiti. Od takšnega mačka v nekaj minutah zveš več kot kjerkoli drugje.
Na počivališču blizu Newporta sva imela na voljo tuš, kar sva hitro izkoristila. Ko se je dan nagnil proti večeru, sva pred Aligator Pointom blizu Medarta našla prostor za spanje v gozdu ob cesti. A se je na naju vsula eskadrilja nadležnih komarjev, da sva se jih komaj ubranila s sprejem in hitrim skokom v spalno vrečo.

8. dan, petek, 25.4.2008, Hampton Springs (Florida)

Cross City - Perry - Hampton Springs, 90 km




Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 30º 05′ 01,2″
W: 83º 39′ 51,9″
Nadmorska višina 9 m
Danes prevozil 80 km
Skupaj 540 km
19 $

Bill je imel navado, da si je privoščil na vsako uro vožnje petnajst minut počitka, čik pavzo, ker je bil kadilec. Pri nakupih sva se menjavala, najprej je on pazil na kolesa, potem pa jaz. Nekje med Perryjem se mi je obrnil števec na 500 km. Ugotovil sem, da sem zmožen kolesariti dalje, saj nisem čutil utrujenosti ali kakšnih bolečin. Male okrogle baterije sem si polnil s pomočjo sončnih celic, tako da se ni bilo treba pogosto ustavljati zaradi praznih baterij. Močno sonce, ki ga doma nisem bil navajen, me je opeklo po rokah in vratu, tako da sem moral voziti z dolgimi rokavi in rokavicami.
V mestu Perry pa me je Bill prepričal, da bi bilo bolje, če bi tudi jaz imel prikolico za prtljago. Moj prtljažnik je bil res maksimalno obremenjen, saj sem vozil s sabo stvari, ki niso potrebne. Takšno napako običajno delajo vsi popotniki-začetniki. Ker je bila za nakup prikolice ravnokar akcija, sem se omehčal in jo kupil za 90 dolarjev. Poceni. Bill je obljubil, da mi jo bo na koncu poti odkupil, če ne bom zadovoljen z njo. Tako sva odtlej potovala tako, da je vsak za sabo vlekel prikolico. Bilo naju je kar lepo videti. Sem pa kmalu ugotovil, da ima ta zadeva tudi pomanjkljivosti. S sabo vlečeš dodatno težo prikolice, upor pri vožnji je večji in ker so kolesa na prikolici drugačnih mer, moraš imeti še novo dimenzijo zračnic v rezervi. Najhuje pa je, da s pripeto prikolico ne moreš zapeljati vzvratno, ker zavija čisto v drugo smer kot bi pričakoval. V takih primerih sem moral vstajati in prikolico ročno prestavljati.
V Perryju sva se poslovila od ceste št. 19 in se usmerila po cesti 98 proti zahodu, k obalam Mehiškega zaliva. Ležišče sva si postlala v gozdu, ob mrtvem rokavu manjšega potoka. Šotor ni bil potreben.