Pearlington - Bayou Sauvage - New Orleans - Kenner, 94 km
Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 29º 58′ 32,9″
W: 090º 17′ 15,2″
Nadmorska višina 2 m
Do danes prevozil 1500 km
8 $
Prebudil me je močan veter. Po karti sem videl, da pelje cesta številka 90 naravnost v New Orleans. Če se bom držal te številke, se ne bom mogel izgubiti. Peljala je čez neštete mostove, teren je bil močvirnat in prepleten s številnimi vodnimi rokavi. Kadar je bil rokav ploven za ladje, ga je prečkal grbast most, da je bilo pod njim dovolj prostora za plovila. Ko sem rinil čez tak grbast most, je tako močno pihalo, da sem se moral poganjati tudi na drugi strani mostu pri spustu. Prometa ni bilo in cesta je bila večinoma prazna, bilo je prijetno voziti ob lepi obali in skozi močvirja. Spet nekoliko hiš, dvignjenih na kolih, nekaj tudi v razpadajočem stanju. Če bi se bližala noč, bi lahko v eni takih podrtij kar prespal.
A sem jo ubiral naprej proti znamenitemu mestu glasbe in uličnih glasbenikov. Ustavil sem se v francoski četrti, se popeljal po ulici Bourbon St. in njeni okolici ter poslušal glasbene skupine, ki igrajo na ulicah tudi podnevi. Najbolje bi bilo ostati tukaj čez noč in doživeti utrip New Orleansa zvečer in ponoči. To je kraj, ki ima dušo. Se vidi, da je bila Louisiana nekoč francoska, mesto ima evropski značaj. Proti večeru sem sklenil oditi naprej. A laže je v mesto priti kot iz njega oditi. Polno je nadvozov, podvozov, cestnih deteljic, kamor s kolesom ne smeš. Dolgo sem blodil po cestah in ulicah, da sem končno našel izhod in priključek na cesto št. 61, ki bo za nekaj naslednjih dni moja vodnica. Bil sem že kar utrujen in ležišče za to noč sem si uspel najti že v temi, blizu Kennerja, zahodno od New Orleansa, na travniku daleč stran od ceste, v bližini neke tovarne.
