72. dan, sobota, 28.6.2008, Red Lake (Arizona)

Grand Canyon Yavapai Point - Tusayan - Valle - Red Lake, 85 km
     

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 35º 18′ 49,4″
W: 112º 09′ 47,7″
Nadmorska višina 2037 m
Vzponi 590 m
Do danes prevozil 4812 km

10 $

Komaj sem nekoliko zadremal, me je prebudil ropot avtomobilskega motorja. Ura je štiri zjutraj. Pomanem si oči in vidim, da je pripeljal avtobus iz katerega so se vsuli številni turisti. Kmalu je prispel še drugi avtobus, nekakšna redna brezplačna linija od tabora do sem. Kmalu se mi je posvetilo, kaj se dogaja. Seveda, sončni vzhod! S spanjem ni bilo nič, pridružil sem se opazovalcem, ki so bili oboroženi z različnimi kamerami in fotoaparati. Vsak si je našel primeren prostor na skalah in začela se je veličastna predstava, kjer je glavno vlogo igralo Sonce. Bil sem v največjem gledališču, kulise kanjona so se menjavale v različnih barvnih odtenkih. Iz teme kanjona je Sonce postopoma oživelo speče skalnate gmote v pravljične figure. 
Dolgo se nisem mogel ločiti od Velikega Kanjona. A je bilo treba naprej, proti Kaliforniji. Američan iz San Diega mi je mimogrede omenil, da bi si bilo vredno ogledati še Hooverjev jez na reki Kolorado, če že potujem v tej smeri. Lisa in Michael sta se ponudila, da me fotografirata na robu kanjona, kajti redkokdaj imam priliko, da bi slikal sam sebe, sta dejala. Poslovil sem se od te veličastne stvaritve narave in se spustil  mimo heliodroma proti Tusayanu. Cesta lepa, čudoviti razgledi, obširni gozdovi. Na razcepu Valle sem se moral odločiti ali naj grem v Flagstaff ali po cesti 64 naprej proti Willliamsu. Odločil sem se za slednje.
Pred krajem Red Lake sem v daljavi zagledal nekaj česar že dolgo nisem videl. Je to mogoče, da je pred mano kolesar? Zgleda, da sem bil jaz hitrejši in sem ga na vrhu zelo dolgega vzpona dohitel. Res je bil kolesar in to  na triciklu! Hitro sva se sporazumela, saj sva sorodni duši. Tom Rondello je doma iz Tucsona v Arizoni in se potepa s triciklom tod okoli čezi celo poletje. S seboj ima vse, kar je potrebno za bivanje v naravi: spalno vrečo, ponjave, kuhalnik, akumulator,  sončne celice, natančne karte iz katerih je razvidno kje je državna lastnina in kje privatna. Tricikel si je naredil sam, tudi prikolico, ki jo vleče za sabo. Glede iskanja prenočišča sem se za nocoj prepustil njemu, saj je teh terenov bolj vajen. Zavila sva z glavne ceste v desno na makadamski odcep. Noč naju je dobila na planjavi, zavila sva na razrit kolovoz in se že v mraku pripravila ležišče na redki travi.