7. dan, četrtek, 24.4.2008, Cross City (Florida)

Camp Moud (Cedar Key) - Chiefland - Cross City, 80 km
Zemljevid



Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 29º 36′ 38,0″
W: 83º 04′ 49,9″
Nadmorska višina 14 m

Danes prevozil 80 kmSkupaj 450 km

7,35 €


V sončnem jutru sem se podal na ogled neokrnjene narave. Na obali je na novo postavljena lesena ploščad za opazovanje ptic, ker je staro pred leti uničil vihar. Na rampi sem se zapletel v pogovor z obiskovalci iz St. Petersburga. Glavna tema pogovora je bil tricikel in moja predvidena pot. Povedali so mi, da pelje od Chieflanda naprej dolga kolesarska steza, zgrajena po opuščeni železniški progi. In res sem popoldne našel čudovito pot. Pri pospravljanju šotora so me obiskali prijazni sosedje Jack, Pat, Bonny in Wendy iz avtodomov in me povabili na kavo. Razkazali so mi notranjost bivalnikov, kjer imajo pravo razkošje: kuhinjo, spalnico, pralni stroj, po dva televizorja, bife, klimatsko hlajenje, zunaj pa čolne na vetrnico. A ne bi zamenjal z njimi. Ti hoteli na štirih kolesih so za potovanje okorni, teže najdejo parkirne prostore, postavljanje pa zahteva veliko časa. Ko se enkrat zasidrajo, tam ponavadi tudi ostanejo. Moj škrjanček pa je okreten, zapelje kamorkoli in se ustavi kjerkoli, danes tukaj, jutri tam, povrhu pa še bencina ne troši .
Proti poldnevu sem po stranskih cestah nadaljeval pot proti severu. Na moji koži so se začele kazati posledice večdnevne sončne pripeke. Ker sem vozil s kratkimi rokavi in brez rokavic, so se pojavili na koži prvi mehurji. Čez kakšno uro sta me dohitela Jack in Bonny, ki sta šla z avtom v mesto po nakupih. Ko sta videla mojo opečeno kožo, sta mi podarila rokavice in kremo proti soncu. V nadaljevanju poti sem našel obljubljeno kolesarsko stezo in tam dohitel kolesarja s prikolico in starejši par na triciklih. Kolesar s prikolico je bil Bill Simson in je potoval na podoben način kot jaz. Kolesariti je pričel v Key Westu na jugu Floride, nameraval pa je priti v New Orleans v Louisiani. Ugotovila sva, da imava isto pot in sva odtlej potovala skupaj. Na mostu čez reko Suvannee sva se od obeh domačinov, ki sta bila s tricikloma le na sprehodu, poslovila in odvijugala proti Cross Cityju. V prvi trgovini sva si nabavila hrano in pijačo, nato pa med vožnjo iskala primeren kraj za spanje. Našla sva ga kar med grmovjem blizu kolesarske steze.