37. dan, sobota, 24.5.2008, Durant (Oklahoma)

Fort Towson - Hugo - Bokchito - Durant, 120 km


Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 33º 59′ 49,6″
W: 096º 26′ 52,8″
Nadmorska višina 212 m
Do danes prevozil 2629 km
11 $

Po karti sem ugotovil, da sem blizu mesta Fort Towson. Zjutraj je bilo oblačno, kasneje pa se je zjasnilo in pričel je pihati ugoden veter, ki je vlekel v smeri proti zahodu. V mestu Hugo sem si privoščil malo počitka in si v parku nasproti starinske železniške postaje privoščil dobro malico. Nato pot proti Boswellu. Drevja je vedno manj, iglavcev ni več. Ob cesti dosti crknjenih živali: rilčjaki, veverice, mačke, psi, ... kar se že od daleč zavoha. Ko sem prispel v mesto sem se usedel na klop pred  starim lokalom in se pričel pogovarjati z možakarjem, ki je že tam v senci počival. Mož s črnim klobukom je bil domačin  Jim Harrison. Glavna zanimivost tega pogovora je bila ta, da ga nisem skoraj nič razumel, tako nosljato amerikanščino ja klatil. Čudno pa je to, da je on mene dobro razumel in je na vsako moje vprašanje pričel na dolgo odgovarjati in razlagati to in ono. Jaz sem mu samo kimal in sva se na koncu prijateljsko poslovila. Bil je sedem let mlajši od mene, a se mi je zdel star. Zgrozil sem se ob misli: kaj tudi jaz zgledam kot starček? Sami svojega staranja ne opazimo, v naših očeh se starajo le drugi. Saj se spomnite kakšne obletnice mature, ko marsikaterega sošolca po toliko letih niste več spoznali? Ah, pustimo črne misli in veselo naprej! Iskrico radosti potepanja so mi spet prižgali prijazni motoristi, ki so mi mahali v pozdrav. Tudi v Oklahomi vozijo motoristi brez čelad.
Med vožnjo sem imel dosti časa za modrovanje. Skušal sem si predstavljati, kakšni so bili ti kraji tukaj pred Kolumbom. Rad bi se usedel v časovni stroj in se vrnil v tiste čase. Le kaj bi videl? Sedaj je povsod pozidano, zagrajeno, razrito, posekano, onesnaženo. Kam vodi ta naš napredek, civilizacija?.
Ob koncu dneva sem prispel v Durant, zanimivo staro mesto, ki diši po prejšnjem stoletju, hiše in ulice še v stilu starega Zahoda. Ob izhodu iz mesta sem našel samotno, zapuščeno in zaklenjeno hišo in se utaboril pri lesenem stopnišču. Ponoči me je osvežil dež, a je takoj prenehal, ko sem začel stvari pokrivati.