Burkburnett - Wichita Falls - Iowa Park - Vernon, 113 km
Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 34º 08′ 59,4″
W: 099º 18′ 35,0″
Nadmorska višina 369 m
Vzponi 408 m
Do danes prevozil 2986 km
16 $Do danes prevozil 2986 km
Sončno jutro, nebo kristalno čisto po nočni nevihti. Odločil sem se, da skočim še v 20 km oddaljeno mesto Wichita Falls. Zapeljal sem se na avtocesto 44, po kateri je v Teksasu kolesarjem dovoljeno voziti, v Oklahomi pa ne. V mestu sem se oglasil v turistični pisarni, pobrskal po internetu ter povprašal kje je najbližja kolesarska trgovina. Wichita Falls je precej razvlečeno mesto in do trgovine je bilo kar daleč. Kupil sem si novo zastavico in popoldne odrinil proti Vernonu. Vmes sem se ustavil v Iowa Parku, kjer sem prvič videl Indijanca, kakršnega sem si predstavljal iz filmov. Fant je imel lase črne kot oglje, čez čelo pa bel trak. Spregovorila sva nekaj besed in škoda, da ga nisem slikal. Na srečanje z Indijanci sem potem moral počakati do Arizone.
Pokrajina se proti severozahodu Teksasa počasi spreminja. Dreves sčasoma ni več, le nizko grmičevje, velika žitna polja, vmes pa tisti kimajoči stvori za črpanje nafte. Tukaj se pričenja prerija, širna travnata pokrajina brez drevja.
Vožnja do Vernona je bila hitra, veter sem imel v hrbet, cesta 287 pa gladka. V mesto sem prispel v mraku, ker sem imel vmes defekt. Taval sem po glavni ulici in po gps-u skušal najti hišo mojega bratranca. Mimoidoča meščana sta videla, da nekoga iščem in sta mi skušala pomagati. Nekoliko kasneje je pristopil je še tretji in poslušal, kaj se pogovarjamo. Potem pa je stopil k meni in se predstavil: I am George Rudolph. Kakšno naklučje! Ko me je videl na triciklu je vedel, da iščem njega, saj sem mu bil poslal sliko s triciklom po e-pošti. Zapeljala sva se k njemu na dom in imela sva si kaj povedati.
