48. dan, sreda, 4.6.2008, Kerrick (Teksas)

Masterson - Dumas - Cactus - Stratford - Kerrick, 103 km
Zemljevid 8. tedna
     

Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 36º 28′ 20,6″
W: 102º 12′ 40,6″
Nadmorska višina 1165 m
Vzponi 461 m
Do danes prevozil 3426 km
31 $

Po slovesu od prijaznih ljudi sem se podal na pot proti severu. Veter je bil ugoden, cesta prazna. Naokoli neobdelan svet, žitna polja, povsod pa dosti zajcev, naftna črpališča. Spet stara pesem: rahlo valovita ravnina, razvlečeni vzponi in hitri spusti. In veter, veter. V daljavi več jat ogromnih vetrnic za proizvodnjo električne energije. Zemlja izsušena. Za cesto sem našel podlogo termafleks za spanje, verjetno jo je izgubil kakšen motorist. Ob prihodu v Dumas mi je dvajset metrov pred trgovskim centrom spustila zračnica. Kupil sem rezerni zračnici, ponjavo ter zalogo hrane in vode. Mestece ima 15 tisoč prebivalcev in je sedež občine. Ogromen supercenter Wal Mart je odprt 24 ur na dan vse dni v tednu. Kar pred trgovino sem zamenjal poškodovano zračnico. Včasih je tako zapihalo, da sem lovil pribor in orodje po cestišču. Tukaj bi se moral odločiti kam naj krenem sedaj. Proti Durangu v Koloradu bi bila najbližja pot na zahod čez Novo Mehiko. A kaj, ko je ravno iz te smeri pihal hud veter. Posvetoval sem se z Jasonom iz supercentra. Ali je tukaj vedno tako vetrovno? Skoraj vedno. Smer vetra se pa spreminja, vendar v povprečju večinoma piha zahodnik. Tako sem se odločil, da odrinem na sever proti Oklahomi. Sledila je najbolj dolgočasna in enolična pokrajina. Neskončna ravnina, vožnja skozi  naselja Cactus, Stratford. Neusmiljeno izkoriščanje narave: ogromna tovarna za predelavo mesa, tisoče glav živine žalostno muka pred klavnico jn se verjetno zaveda svojega konca. Živino dovažajo od blizu in daleč z velikimi kletkastimi tovornjaki. Kljub vetru je tukaj neznosen smrad. Kamorkoli pa se ozreš, vidiš neskončna žitna polja, velike silose, pašnike, vmes pa črpalke za nafto. Vidljivost slaba, vrtinci vetra občasno dvigujejo oblake prahu. Dreves pa nikjer. Tukaj se ti mora stožiti po naši lepi Sloveniji. 
Na tej brezmejni ravnini človek izgubi občutek za ocenjevanje razdalj. Za primer: na obzorju sem ob cesti v daljavi videl na desni strani ceste temno liso, na levi pa nekakšem količek. Bom videl kaj je to, ko pridem bliže. Po dogem času uvidim, da je tisto temno liso predstavlja neka hiša, obsajena z  nekaj drevesi. Tista stvar na levi pa se je vedno bolj umikala. Ko sem končno le prispel bliže, sem ugotovil, da gre za ogromen žitni silos.
V Stratfordu me domačini opozorijo na nevarnost kač; če spim zunaj, naj bo to po možnosti na mizi ali klopi. Lepo, toda kje naj najdem vse to ob samotni cesti? Na nekem počivališču sem srečal motorista, ki je prihajal iz Duranga čez prelaz Wolf Creek. Gori je še sneg in je precej mrzlo, mi je povedal. Brrr!
Prenočišče sem si poiskal za samotnim gospodarskim poslopjem nedaleč stran od ceste.