Zemljevid 8. tedna
Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 36º 50′ 26,0″
W: 102º 52′ 54,0″
Nadmorska višina 1307 m
Vzponi 690 m
Do danes prevozil 3511 km
15 $
Zjutraj sem se zbudil v sončno jutro, Veter se je bil ponoči polegel in upal sem, da bo dan brez vetra. Velika zmota! Do bližnje meje med Teksasom in Oklahomo je še šlo. V obmejnem Kerricku so me spet opozorili na kače klopotače, teh naj se pazim. Nič, grem naprej. Že drugič sem v Oklahomi. Veter vedno močnejši. Pred mestom Boise City je bil veter tako močan, da mi je tricikel prevrnilo, ko sem vstal, da bi pobral kapo, ki mi jo je odpihnilo. Enako se mi je pripetilo v mestu, ko sem skočil v trgovino po vodo in hrano. Ko sem prišel ven, je bil tricikel prevrnjen zaradi močnega vetra. Ko sem razgrnil zemljevi, da bi videl kam naj grem, mi ga je veter raztrgal na pol in en del je odneslo daleč na polja in ga nisem več videl.
V uredništvu lokalnega časopisa sem povprašal za primerno pot proti Koloradu. Omenili so mi, da je v bližini vreden ogleda narodni park Black Mesa, kjer je tudi kamp. In tako sem krenil na cesto številka 325 proti zahodu. Proti večeru se je nekoliko umirilo. Znočilo se je, do parka pa še nisem uspel priti. Vozil sem naprej s prižganimi lučmi in sledil kažipotom. Ovinkasta cesta se je spuščala nekam navzdol, v temi nisem videl kam se peljem. Obenajstih zvečer sem prispel do kampa. Videl sem samo nekaj šotorov z motoristi. Na voljo je bil tuš, recepcije pa v temi nisem našel. Ležišče sem si pripravil na kamniti mizi pod nadstreškom za piiknike. Če kdo misli, da se na trdem ležišču ne da spati, se moti.
