Zemljevid 13. tedna
Koordinati kraja, kjer sem si našel prenočišče:
N: 33º 59′ 36,0″
W: 118º 27′ 40,1″
Nadmorska višina 15 m
Do danes prevozil 5888 km
9 $
Ob štirih zjutraj le letališče oživelo. Množica potnikov, otovorjenih z raznovrstno prtljago se potrpežljivo premika proti številnim okencem za oddajo prtljage in overitev kart. Nobenega prerivanja. Kdor pride zadnji, se postavi na konec pomikajoče vrste. Spet vprašam, kako naj pripravim tricikel za pojutrišnji let. Spet mi ne vejo svetovati. Naj počakam, ko pride posadka. Končno se je ustavil ob meni možakar v pilotski uniformi. Pokazal sem u tricikel rekoč, da se ga da prepoloviti in zložiti skupaj. Ga moram spraviti v kartonsko škatlo, ki je še nimam, ali bi bilo dovolj, če ga zavijem in zvežem v ponjavo? Z roko je potipal ponjavo in rekel: lahko ga samo zavijete. Kar oddahnil sem se. Kje naj bi sedaj iskal embalažo? Sklenil sem se vrniti nazaj v Santa Moniko. Dolgo je trajalo, da sem razvozlal labirint kako priti s triciklom z letališča, kajti vse je prirejeno za avtomobile. Moral sem se spustiti z dvigalom v pritličje in se odtam previdno vključil v zunanji promet.
Na voljo imam še dva dneva, najbolje, da si poiščem kakšen motel, kjer se bom odpočil ter pripravil stvari za polet v Evropo. Med jutranjo vožnjo po losangeleških bulvarjih sem naletel na spečega klošarja. Kasneje se je ob meni ustavil kolesar, ki mi je povedal, v katerih motelih v bližini bi lahko za zmerno ceno dobil prenočišče. Kar precej sva si imela za povedati. Bil je že čez lužo kot ameriški vojak v mestu Spandau. Zanimivo je, da so na moji dolgi poti skoraj vsi moški sogovorniki mojih let nekoč služili vojaški rok v Evropi, tudi Indijanci.
V samopostrežni pralnici sem si privoščil temeljito žehto in nato v vožnji proti obali ugibal, v katerem motelu bi danes prespal. Na neki stranski cesti sem videl nekakšen vrvež in radoveden sem šel pogledat, kaj se dogaja. Bila je nedelja in tukaj je vsak teden farmarski sejem. Številne stojnice, vrvež, pravi kramarski sejem. Ticikel sem parkiral kar sredi sprehajalne poti, se ob stojnici usedel za mizico in naročil nekaj za pod zob. Z razdalje sem opazoval mimoidoče, ki so se ustavljali ob mojem triciklu, bil je glavna zvezda. Potem sta pristopil k njemu moški in ženska, ki sta si ga še posebej podrobno ogledala. Vzela sta fotoaparat in ga slikala z vseh zornih kotov. Tadva pa sta moji sorodni duši, sem pomisli in pristopil k njima. Marta in Warren imata doma enaka tricikla od istega proizvajalca. Povem jima, da zaključujem turnejo od Floride do Kalifornije, da bom zadnjo noč prespal nekje v motelu, potem pa odletim nazaj v Evropo. Zakaj bi plačeval spanje v hotelu, midva imava na dvorišču prazno bivalno prikolico, lahko prespim pri njiju, sta se ponudila. Dala sta mi naslov, jaz pa sem jima obljubil, da se zvečer morda oglasim pri njih. Prej bi si rad ogledal še stari del mesta in plažo v Santa Moniki.
Tako mi je moja Rozinanta, kakor sem bil krstil moj tricikel, uredila brezplačno bivanje v Los Angelesu. Pri tem je zanimivo to, da sta bila Marta in Warren danes prvič na tem sejmu in sta tja zašla čisto slučajno, kakor tudi jaz. Zanimiva so pota usode!
Santa Monica je kot del Los Angelesa zanimivo mesto s veliko in lepo plažo. Prehodil in prevozil sem jo po dolgem in počez ter užival v opazovanju sproščenih ljudi, ki so se bodisi vozili s kolesi, plavali, telovadili ali izvajali raznovrstne vragolije na travi ali raznih pripomočkih. Presenečen sem bil nad izredno urejenostjo in čistočo. Na plaži je celo prepovedano kaditi. Na tem mestu je bilo posnetih kar precej znanih filmov (Forrest Gump, Rocky, ...)
Pri meni sta se ustavila fant in dekle, Sean in Ariel in me bučno pozdravila. Kaj ste že tukaj? Pred dobrim tednom sva vas videla še v Las Vegasu! Povedal sem jima svojo zgodbo in z njima naredil nekaj spominskih posnetkov.
Še kratek sprehod skozi mesto, nekaj nakupov in ko se je dan nagnil h koncu, sem zavil v blžnje okrožje Venice (Benetke), in poiskal hišo, kjer stanujeta Marta in Warren. Tricikel smo parkirali v njuno garažo, kjer sta mu delala družbo enaka polbrata. Na vrtu mi je bil na voljo tudi tuš in z lesom obložen vrtni jacuzzi s toplo vodo. Lepšega zaključka poti si v Los Angelesu ne bi mogel niti v sanjah zamisliti.
